%@LANGUAGE="JAVASCRIPT" CODEPAGE="1252"%>
. | ||||
Pot št. 1| Pot št. 2| Pot št. 3| Pot št. 4| Pot št. 5| Pot št. 6| Pot št. 7| Pot št. 8| Pot št. 9| Pot št.10| Pot št. 11| | ||||
Pot št. 4: pot votivnih cerkvic (za gorsko kolo) | ||||
Dolžina |
|
|||
UMETNOST | Cerkvico sv. Silvestra so leta 1498 postavili
prebivalci Dolenje Merse (Merso di Sotto/Dolenja
Miersa) na zelo samotnem kraju, ki ga |
|||
obdaja gosto rastje. Kraj je zagotovo eden izmed najbolj mikavnih v dolini hudournika Kozice.
Na asfaltirani cesti zavijemo levo. Ko smo že skoraj
na Stari Gori (Castelmonte), nas neasfaltirana pot
(to je steza Italia, z markacijo CAI 748) pripelje
po približno 1 km do cerkvice Svetih treh kraljev. |
||||
UMETNOST | Na glavnem oltarju cerkvice Svetih treh kraljev
lahko občudujemo lepo sliko iz 18. stol.
karnijskega slikarja Osvalda Gortanuttija, ki |
|||
prikazuje Čaščenje svetih treh kraljev.
V kratkem času dospemo do Marijinega svetišča na Stari Gori (Castelmonte) (glej opis na str. 24) z veličastnim razgledom na Furlansko nižino. Križišče s potjo št. 2 (str. 24) in št. 3 (str. 33). Nadaljujemo pot po turistični cesti Stara Gora (Castelmonte) - Dreka (Drenchia) po asfaltu. Če stopimo na desni s poti, pridemo do položajev iz prve svetovne vojne na Špiku (str. 25) in do cerkvice sv. Miklavža (San Nicolò) (str. 26). Po približno 1,5 km od sv. Miklavža (San Nicolò) steza Italia (markacija CAI 747) in z njo neoznačena prašna cesta zavijeta na desno v gozd in nas pripeljeta do lepe cerkvice sv. Janeza Krstnika nad Dolenjim Tarbijem (Tribil Inferiore/ Dolenj Tarbij). |
||||
Domnevajo, da je bila cerkvica sv. Janeza
Krstnika zgrajena v 16. stol. Bogati jo v 18. stol.
dodani nizki oglati zvonik iz neometanih kamnitih |
UMETNOST | |||
blokov. Cerkev je postavljena prav na vrh griča zl istim imenom, od koder se odpira čudovit razgled
na vse strani po Nadiških dolinah in slovenskih
Brdih.ettecento, la chiesetta di S. Giovanni Battista è posta proprio Če se vrnemo na stezo Italia in po njej nadaljujemo
pot, pridemo ponovno na asfaltirano cesto in
gremo v Gorenji Tarbij (Tribil Superiore/Gorenj
Tarbij). Križišče s potjo št. 2. (Glej str. 28), pot oet. 3
(str. 37) in pot oet 5 (str. 48). |
||||
I. VOJNA | .Ob cesti v bližini Varha (Varch) (str. 28) in nad
Gorenjim Tarbijem (Tribil Superiore/Gornj
Tarbij) (str. 28) si lahko ogledamo ostanke
|
|||
strelskih jarkov iz prve svetovne vojne. |
||||
Cerkev sv. Lucije so zgradili l. 1454, toda po
rušilnih potresih takoj po l. 1.500 je bila cerkev
obnovljena. Strop apside je zelo eleganten in |
UMETNOST | |||
slovi po svoji obliki. Poslikal ga je izredno nadarjen slikar Jernej iz Škofje Loke. Dragocen pozlačeni oltar iz 18. stol., z zelo bogatim okrasjem je delo mojstra Luke Šarfa. Ta je okrasil tudi pozlaičeni oltar v bližnji cerkvi sv. Andreja. Spust po pobočju hriba Sv. Andreja (Monte S. Andrea) in prihod v Gorenjo Merso (Merso di Sopra/Gorenja Miersa). kjer si lahko ogledamo cerkev sv. Antona. |
||||
Cerkev sv. Antona Opata so postavili l. 1444
in je zgodovinsko zelo pomembna, saj so se
pod lipami, ki jo obdajajo, zbirali člani Banke iz |
ZGOVOVINA | |||
Merse, samostojne upravne in sodne enote (neke vrste parlament, ki so ga volili družinski poglavarji) Nadiških dolin od konca 14. stol.
Vse do padca Beneške republike ob koncu 18. stol. Glavna Nadiška dolina pa je imela podobno oblast v Landarski banki. Obe banki sta seperiodično srečevali na Veliki sosednji Nadiških dolin (Arengo grande della Slavia). V Špetru še danes na zadnjo nedeljo v juniju uprizarjajo zgodovinsko oživljanje tega dogodka. Nad fasado cerkve sv. Antona Opata je postavljena originalna zvoniška bifora iz obdelanega kamna. V notranjosti cerkve so marmornat, lepo obdelan oltar, ter trije kipi, ki jih je verjetno izdelal kipar huminske šole ob koncu 18. stol. Vrnemo se na športno igrišče v Gorenji Mersi (Merso di Sopra/Gorenja Miersa). |
na vrh |